Potrebo po organiziranem učenju in vzgajanju otrok s posebnimi potrebami zasledimo v kroniki, ki so jo hranili na OŠ Biba Röck v Šoštanju. Že v letu 1933/34 so začeli s pripravami za tak oddelek, leto kasneje pa so ga tudi odprli. Oddelek je deloval do začetka vojne.

Po vojni se je naša družba, morda tudi zaradi okupatorjevih zločinov nad takimi ljudmi in otroki, še globlje zavedala, da je nujno tem otrokom nuditi ustrezno, njim primerno vzgojo in izobraževanje. Z odločbo iz leta 1958 so ustanovili tedanjo velenjsko »pomožno šolo«. Šola se je vzporedno s potrebami širila in razvijala, dokler ni postala popolna osemletna šola. Gostovali so na obeh tedanjih velenjskih OŠ, in sicer na OŠ Gustava Šiliha in OŠ Mihe Pintarja Toleda. V šoštanju je bil zunanji oddelek, ki so ga zaradi neustreznih prostorov ukinili in otroke prešolali v Velenje. Kmalu za tem so dobili nekdanjo rudniško vilo za šolske prostore, ki je zaradi naraščanja števila otrok postala premajhna. Potrebo po novogradnji so realizirali, zato so se oktobra 1975 učenci in vsi zaposleni preselili v novo, moderno zgradbo, v kateri še danes vzgajamo in izobražujemo otroke s posebnimi potrebami.